Tri različne poti
Pod istim izrazom se skrivajo trije pravno in davčno različni posli. Prvo vprašanje je zato vedno, kdo je kupec:
| Kupec | Kaj se zgodi | Obdavčitev prodajalca |
|---|---|---|
| Drug družbenik ali tretja oseba | Delež preide na kupca | Dobiček iz kapitala, stopnja se znižuje z imetništvom |
| Družba sama (lastni delež) | Družba pridobi lastni poslovni delež | Obdavčeno kot dividenda po 25 odstotkih |
| Nihče — izstop ali izključitev | Poslovni delež preneha, družbenik prejme izplačilo | Odvisno od pravne podlage izplačila |
Razlika med prvo in drugo vrstico je pogosto več deset tisoč evrov, o njej pa se odloča na začetku, ne na koncu.
1. Določitev vrednosti deleža
Vrednost 25-odstotnega deleža praviloma ni četrtina vrednosti podjetja. Najprej se oceni vrednost celotnega lastniškega kapitala, nato se upoštevata dva popravka:
- diskont zaradi pomanjkanja kontrole, ker manjšinski lastnik ne odloča o izplačilu dobička, plačah, investicijah in prodaji podjetja,
- diskont zaradi pomanjkanja tržljivosti, ker za delež v zasebni družbi ni likvidnega trga in ga ni mogoče hitro unovčiti.
Pri odkupu večinskega deleža velja obratno: kupec za kontrolo praviloma plača premijo. Kako se pride do izhodiščne vrednosti celotnega podjetja, pojasnjuje vodnik kako oceniti vrednost podjetja.
Pri odkupu med družbeniki je neodvisna ocena vrednosti pogosto najcenejši del posla. Brez nje se pogajanja hitro prevesijo v spor, v katerem obe strani plačata odvetnike in sodne cenilce.
2. Predkupna pravica družbenikov
Če ima družba več družbenikov, prodajalec ne more prosto izbrati kupca. Družbeniki imajo pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Postopek je naslednji:
- prodajalec druge družbenike pisno obvesti o nameravani prodaji,
- pozove jih, naj mu morebitni kupec sporoči pripravljenost za nakup v enem mesecu,
- če je pripravljenih kupcev več, postanejo imetniki prodanega deleža vsi kupci skupaj,
- če deleža ne želi kupiti nihče, lahko družbenik iz družbe izstopi.
Družbena pogodba lahko poleg tega določi, da je za prodajo potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov. Zato je družbena pogodba prvi dokument, ki ga je treba prebrati, še preden se začnejo pogovori o ceni. Nepravilno izpeljan postopek obveščanja je eden od pogostejših razlogov za kasnejše izpodbijanje posla.
3. Notarski zapis in vpis v register
Za odsvojitev poslovnega deleža je potrebna pogodba v obliki notarskega zapisa. Notar mora pred sestavo preveriti, ali pri pridobitelju obstajajo zakonske omejitve za pridobitev deleža, in če jih ugotovi, mora sestavo notarskega zapisa odkloniti. Sprememba lastništva se nato vpiše v sodni register.
Ko delež odkupi družba sama
Pri izstopu družbenika je pogosta rešitev, da delež odkupi družba. Tu veljajo dodatna pravila:
- družba lahko odplačno pridobi lastni poslovni delež le, če so vložki zanj v celoti vplačani,
- pred plačilom mora oblikovati rezerve za lastne deleže v višini zneskov, plačanih za pridobitev,
- vseh poslovnih deležev družba ne more pridobiti.
Davčno je to pomembno drugače obravnavano. Od 1. januarja 2023 se izplačilo družbeniku ob odkupu lastnega poslovnega deleža obdavči kot dividenda po 25-odstotni stopnji. Pri dividendi se stopnja z dolžino imetništva ne znižuje, kar pomeni, da družbenik, ki ima delež v lasti dvanajst let, pri prodaji tretji osebi plača 15 odstotkov, pri odkupu s strani lastne družbe pa 25 odstotkov.
Pri deležu v vrednosti 600.000 EUR je to razlika približno 60.000 EUR pri sicer enakem izplačilu. O tem je smiselno razmisliti pred izbiro strukture posla, ne po podpisu. Primerjava obeh režimov je v vodniku o davku pri prodaji podjetja.
Izstop in izključitev družbenika
Kadar dogovor ni mogoč, zakon predvideva dve poti. Družbena pogodba lahko določi, da družbenik lahko izstopi iz družbe ali je iz nje izključen, ter opredeli pogoje, postopek in posledice izstopa oziroma izključitve. Poleg tega lahko vsak družbenik s tožbo zahteva, da se drug družbenik iz družbe izključi, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, zlasti če povzroča družbi ali družbenikom škodo, ravna v nasprotju s sklepi skupščine ali kako drugače huje krši pogodbo.
Ti postopki so dolgotrajni in dragi. V praksi se večina primerov razreši prej, če je na mizi neodvisna ocena vrednosti, ki jo obe strani sprejmeta kot izhodišče.
Kako se odkup financira
- Lastna sredstva kupca — najhitreje, a redko dovolj pri večjih deležih.
- Bančno posojilo — banka presoja denarni tok podjetja in zahteva zavarovanja, kar doda štiri do osem tednov.
- Obročno plačilo — prodajalec del kupnine prejme v obrokih, kar je treba zavarovati, sicer nosi tveganje neplačila.
- Plačilo iz sredstev družbe — mogoče le v okviru pravil o pridobivanju lastnih deležev in ohranjanju kapitala.
Najpogostejše napake
- Pogajanja o ceni, preden kdorkoli prebere družbeno pogodbo.
- Preskočen ali nepravilno izpeljan postopek predkupne pravice.
- Izbira strukture posla brez primerjave davčnega učinka med prodajo tretji osebi in odkupom lastnega deleža.
- Vrednotenje manjšinskega deleža kot sorazmernega dela celote, brez diskontov.
- Obročno plačilo brez zavarovanja.
Viri
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), 481. člen — prenos poslovnega deleža; 500. člen — lastni poslovni deleži; 501. in 502. člen — izključitev in izstop družbenika
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2), 90. člen — obravnava izplačila ob pridobitvi lastnega poslovnega deleža kot dividende (velja od 1. 1. 2023); 132. člen — stopnje
- Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV) in pravila Slovenskega inštituta za revizijo
Zadnjič preverjeno septembra 2026. Navedeni razponi diskontov in zneski v primerih so ponazoritveni. Vsebina je splošna informacija in ne nadomešča pravnega ali davčnega svetovanja v konkretnem primeru.